Enodnevnik: Epidemija pozitivizma

Poslušam radio. Naključni anketiranec. Brez veze, nič ni dobrih koncertov, nasploh nič in pametno vprašanje izpraševalca – katere prireditve pa ste si ogledali? Ja nobene še. In kako potem veste, da je zanič? Ja zdi se mi, saj nobenega ne poznam, pa tak. Pa vroče je. A ja, pa dež. Kaj pa v parku ste bili? Kaj te bom tam?

Ob takih pavšalnih ocenah sem se počutil, kot da sem takega človeka povabil k sebi domov. Dal sem mu vse najbolje, kar imam, nabavil specialitete, ki jih še nikoli ni dal v usta, ter ga z veseljem pričakoval.

K meni domov, čeprav povabljen, ni prišel. Pa sem mu zapeljal dobrote pred vrata, v njegovo ulico, na njegovo dvorišče. Zaprl je okna, ni me spustil k sebi, jedel je svoje kar pač že in šimfal, da je to, kar sem mu želel ponuditi, itak brez veze, in kaj ga sploh imam za vabiti, in sem zato še bolj brez veze.

Hvala bogu, njegovi sosedje pa so prišli. V velikem številu, zadovoljni, in malo so spremenili tudi svoje jedilnike za v bodoče. Vedno bolj zdravo in kakovostno jedo in ne moreš jih več tako hitro naplahtati s staro kuro, pečeno v žaltavem olju in posipano z Vegeto ali »pristnimi dalmatinskimi lignji«, utopljenimi v tržaški omaki.

Epidemija pozitivizma se širi, nezadržno! Hvala vsem, ki ga premorejo in so ga pripravljeni deliti še naprej, hvala tistim, ki ga hvaležno sprejemajo, hvala temu mestu, ki je, kljub težavam, v zadnjem času malce »poprijaznelo«. In hvala Lentarjem! Ekipa, še en dan in eno dolgo noč, potem pa…..začnemo na novo! Lent 2016 je blizu!!!!

Gogo

Nazaj na Novice