Enodnevnik: "Okranclali" smo Unionsko

Z ekipo smo včeraj uredili dvorano (kot pravi Muso: okranclali), odnesli ven zadnje vrste stolov, da naredimo dvorano bolj komorno, polepili plakate, pripravili garderobe za nastopajoče in se dogovorili, kako bodo zadeve potekale letos. Darko je na Salonu vodja tehnike, Matej je biljeter, Muso asistent producenta, sicer pa za vse obveznosti vsa leta vedno pomagamo eden drugemu, kjerkoli je to potrebno. Pomislim, da sploh ne vem, kako ti fantje izgledajo brez nasmeha. Tudi zato se vsako leto v času Festivala Lent veselim selitve v Unionsko.

Danes še hitim po rože za nastopajoče, potem mimo recepcije (domovanja Voleka, Samota, Željkota in v času Lenta še Boštjana in Tonija) v tajništvo po koncertne liste, ki sta mi jih razmnožili Teja in Maša (ena desna roka in ena še bolj desna roka direktorja in vseh nas), pa podpisati prispele račune – medtem slišim Marinko in Stanko na hodniku razpravljati o nečem v zvezi s pravno računovodskimi zadevami. Nato hitro v drugo nadstropje, spotoma na stopnicah srečam Sabino in Tanjo (mravljici iz računovodstva), ki gresta zajeti zrak in se okrepčati. Denis in Mitja medtem dežurata v pisarni med kupi računov, tabel, seznamov, papirjev, dokumentov in potrdil. Na hodniku slišim Bocota iz njegove pisarne govoriti z nekom o intervjujih in snemanjih, v Koncertni poslovalnici Tadeja ravno ureja spletno stran in vpleta v besedila iskrive komentarje, Grega je nekje med Sodnim stolpom in Minoriti.

V pisarni preverjam listo obveznosti: pogodbe so, koncertni listi so, promocijski materiali tudi, za catering je poskrbljeno (predvčerajšnjim mi je Volek pripeljal zaloge vode, soka in »grickalic« za umetnike), termini uglaševanja klavirja so usklajeni (danes je Jože prišel uglasit našega Fazziolija že ob šestih zjutraj), rože zdaj imam, vse objave in najave koncertov so narejene. Kljub seznamu - sem še kaj pozabila? Po elektronski pošti še enkrat pošljem vabilo na Salon glasbenih umetnikov, na facebookovem profilu pa naredim še eno objavo za nocojšnji koncert. Odgovorim še na nekaj mailov, nato pa imava z Alenko ravno 20 minut, da v sosednji kavarnici popijeva kavo, se bodriva, da bo vse v redu, nato pa vsaka na svojo stran – ona k obveznostim Folkarta, jaz k Salonu. Z enim od zastopnikov glasbenikov se dogovorim, da bom pustila pogodbo v naši Info pisarni pri Sabini in Neli, slednja pa z nalezljivim nasmehom sprejme kuverto v čuvanje. Kliče me gospa iz ljubljanskega radia in dogovoriva se, kdaj bodo tehniki postavili ozvočenje za radijsko snemanje jutrišnjega koncerta.

Naši fantje (direktor, Andrej, Porto, Pifke) so se opoldne šli na Pobrežje poklonit Smiljanovemu spominu in ob tem pomislim, kako drugačne so brez njega priprave na Festival Lent – brez njegovih dovtipov, pikrih komentarjev in duhovitih dialogov, ki lahko tečejo le med pravimi prijatelji.

Po poznem in kratkem kosilu (hvala, mami!) hitim v Unionsko, da sprejmem glasbenike. Namestimo jim stole in notna stojala, preizkusimo luč, preverimo, če še kaj potrebujejo in jih pustimo pri miru, da se privadijo dvorani in njenemu zvenu. Malo po sedmi uri se dvorana prične polniti, pomaham Lucijanu in Violeti,  tam vidim go. Majdo Jecelj, voščim dober večer temu in onemu, nato zaženemo koncert.

Temsigovce je tako zanimivo opazovati pri nastopih – po eni strani so še nekoliko negotovi, skoraj plašni, po drugi pa tako polni mladostniške energije in entuziazma, da kakšnih kiksov sploh ne opaziš, ker so te že okužili z optimizmom in te za trenutek odpihnili v lastno mladost. Nekaj ganljivo lepega je, ko najstniki, ki so komaj pričeli prav živeti, zdrsnejo v razpoloženje 100 ali 200 let starih skladb in te odnesejo s seboj.

Zvečer bosta nastopila odlična flavtistka Dorotea Senica in virtuozni pianist Ivan Ferčič. Dorotea je pri nas prvič nastopila leta 2013 kot obetajoča glasbenica, Ivan pa leta 2010 kot TEMSIGov nagrajenec. Oba imata za seboj številna prestižna tekmovanja ter impresivne nagrade in sta oblikovana, zrela in tenkočutna interpreta klasične glasbe. Za koncert na Salonu sta pripravila dela Génina (Beneški karneval), Prokofjeva (Sonata za flavto in klavir), Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Liebermanna (Sonata za flavto in klavir).

Izzivam vas! Pridite in doživite!

Tina Vihar, producentka Salona glasbenih umetnikov

Nazaj na Novice