Enodnevnik: Festival Lent končno na polno!

Jana, sprašuješ kakšen je moj dan? Moram pobrskati po spominu, če se je zgodilo karkoli, kar bi lahko bilo zanimivo zate in prijatelje festivala. Pravzaprav nič takega, kar bi bilo zanimivo širšemu občestvu. A če vztrajaš, tukaj je nekaj besed o mojem vsakdanu.

Jutra so zame krasna. Zagotovo zjutraj ob petih, ko vstajam, ni pričakovati, da bi mi uho otrpnilo od poslušanja različnih upravnih in državnih organov, stanovalcev, sodelavcev, da bi mi direktor v enem stavku hkrati povedal tri različne teme, da bi iz tajništva vzklikali »sestanek!«, da bi mi naša tehnika molela pod nos ducat različnih elaboratov, da bi mi finančnica žugala s prstom, ker sem v paniki pozabila med stroške festivala umestiti dve upravni taksi in izdatek za reševalnego vozilo v pripravljenosti na prizorišču … Skratka, če bi se po jutru dan poznal, bi jaz ne poznala stresa.

Ko v službi vklopim računalnik in se mi elektronska sporočila zvrstijo preko celega ekrana, je čas, da preklopim iz zen stanja.

Poglejmo, kakšne zanimive probleme rešujem tokrat. Lokalna TV hiša bi na promenadi postavila šotor kot začasni studio. Vse površine so zasedene. S prstom po ekranu se sprehajam sem in tja po google maps in iščem variante. Najdem krasno lokacijo: pod mostom. Dobesedno in ne šalim se. Začnem vrteti telefone. Upravni organi, drugi organi, tretji organi … do konca dneva TV hiši sporočim veselo novico: »Imate ekskluziven prostor! Pod dravskim mostom!« Vsi srečni, vsi zadovoljni.

Naši vrli poslovni sekretarki sta mi letos dobro zagodli. Na obvestila stanovalcem, katero je dobilo pol mesta, sta prijazno zapisali, da naj za VSA vprašanja, ki se jim porodijo ob katerikoli uri dneva, pokličejo pravnico na številko … Iskrena hvala! Res sta me razveselili. Prvi klic: »Gospa! Veste kaj? Jaz sem kupila stanovanje na Lentu in z njim ustavno zagotovljeno pravico do mirnega okolja…« Uf, tale bo težka … govorim, pojasnjujem, prepričujem … 20 minut sem in tja, sem in tja. Slednjič gospa: »Saj mene program sploh ne moti, grem tudi na vaše prireditve, motijo me mladi, ki ponoči pijani vzklikajo. Tu bi vi morali nekaj narediti.« Stežka ostajam zbrana in vljudna, ker bi jo raje opozorila na neizpodbitno dejstvo, da nisem učiteljica družbeno moralne vzgoje in res nimam vpliva na to, kako se dandanes obnaša mladina. Hkrati pa tudi sama sočustvujem z gospo in prikimam trditvi, da mladina ni več takšna, kot je bila pred kakšnimi 80 leti …

Sledijo klici: »Jaz hočem …!«, »Zahtevam ...!«, »Jaz ne želim …«, »Čujte, vi tam …!«, »Jaz nočem …« itd.

Vmes mi iz kontrole zračnega letenja sporočijo, da je dovoljenje za prelet, ki ga bo izvedel izvrsten akrobatski pilot Peter Podlunšek pripravljeno, da pa moramo zagotoviti še … in sledi seznam dveh gosto tipkanih strani. Ni panike, gospod inšpektor. Vse bo ob pravem času na prizorišču: gasilci, reševalci, varnostniki, redarji, policija, reševalni čolni, licencirani reševalci iz vode, kontrolor preleta in vse drugo, kar zahtevate.

Dan se preveša v drugo polovico, jaz pa ljubeče vzamem v naročje tri rednike dovoljenj, soglasij, odločb, sklepov, elaboratov, mnenj, navodil ... ter pozorno preletim vseh 122 mapic in vse odkljukam.

FESTIVAL LENT SE LAHKO PRIČNE NA POLNO. Jaz sem pripravljena!

Stanka Osterc, strokovna sodelavka za pravne in kadrovske zadeve Festivala Lent

Nazaj na Novice