Mitja Rotovnik o Lentu

Objavljamo prepis članka v celoti:

LENTOVSKI OKOPI

Zaskrbljeni za usodo festivala, tisti, ki si želijo konceptualnih sprememb, zlasti pa vsi, ki pretiravajo s pričakovanji, kakšen bi moral biti prenovljen Lent, pozabljajo na bistveno. Festivala, o kakršnem sanjajo, festivala s temeljito spremenjenim programskim konceptom, se z višino javnih sredstev, ki so na voljo in ob zmanjševanju sponzorskega in donatorskega denarja, ne da narediti. Ponovimo: 80 000 evrov  je na voljo od občine in 14 000 od države. Iz dolgoletnih izkušenj lahko povem, da ta vsota na ne zadošča niti za dve gostovanji filharmoničnih orkestrov, kot so dunajski, berlinski, izraelski ali amsterdamski, z vrhunskim dirigentom in solistom, kaj šele za dvotedenski program festivala Lent, kot ga imamo v zavesti in ki je imel vse do lani spodobno podporo mestne občine.

Vsi, ki te dni zaradi zoženja programa Lenta kritizirajo programsko ekipo Narodnega doma in njegovega direktorja, jih obravnavajo malodane kot nesposobneže, ker s tako skromnim sofinanciranjem občine ne morejo izvesti festivala v uveljavljenih okvirih in za nameček zahtevajo še s prenovljen program, zagotovo želijo festivalu vse najboljše. Toda želje so eno, njihova uresničitev pa krepko zavisi od denarja, ki je na voljo.

Zaradi pomanjkanja denarja na občini, ne verjamem, da zaradi nerazumevanja kulturnih potreb prebivalcev, se bodo spremembe v programu Lenta zgodile samodejno, na žalost v nasprotni smeri! Napovedana je ukinitev glavnega odra, program pa je glede na pretekla leta več kot razpolovljen. Za nameček to pomeni manjši obisk, kar bo zagotovo imelo za posledico še manj sponzorskega denarja prihodnje leto. Poleg dobrega programa sponzorje zanima zlasti dober obisk prireditve v katero vlagajo denar. Lent je bil vsa leta nazaj pri življenju in v odlični kondiciji mnogo bolj zaradi sponzorskega kot javnega denarja in po zaslugi izjemno uspešnega marketinga Narodnega doma. Naj se v Mariboru javi kulturni zavod, nevladna organizacija ali društvo, ki je pri zbiranju sponzorskega denarja dosegel vsaj 25 % letne vsote, ki jo je zbrala ekipa Narodnega doma samo za Lent. Celo dobro namazanemu pogonu in z javnim denarjem odlično podprte Evropske prestolnice kulture, se niti v sanjah in niti približno ni uspelo približati temu dosežku.

Festival mora preživeti najhujšo krizo do sedaj. Prepričan sem, da jo bo mnogo laže, če mu bo ob strani stala kulturna srenja in številno zvesto občinstvo. Bojim se , da zaenkrat še ni tako, saj se v javnosti želi ustvariti vtis, da je nekaterim privoščljivcem uspelo »zastrupiti« župana, ki naj bi od velikega zagovornika Lenta, nenadoma postal do tegob festivala  rezerviran. Če se njegovi (?) morebitni dvomi glede prihodnosti Lenta, ki v javnosti še niso pojasnjeni, naselijo  v mestni svet, potem se nad Lent lahko zgrnejno črni oblaki.

Glede sprememb, ki jih glede Lenta pričakuje  del kritične javnosti, je treba povedati, da so se nekatere že zgodile in da je treba z njimi nadaljevati. Nikakor se ne sme pozabiti na vrsto zanimivih inovacij, ki smo jim  bili priče v minulih letih in ki so popestrile programsko podobo festivala. Od novosti je meni najbolj pri srcu razširitev Lenta v mestni park – Art kamp, pa dogodki na mariborskih dvoriščih in  program na sijajnem novem zunanjem prizorišču ob lutkovnem gledališču. Ko bo imel Narodni dom več denarja, bo v program festivala zagotovo mogoče vključiti tudi gledališke in glasbene koprodukcije, zlasti z mestnimi kulturnimi institucijami.

Mestna občina Ljubljana bo letos v svoj Festival, ob  številnih manjših, vložila miljon evrov javnih sredstev. Kolikokrat več je to od mariborskih 80 000 v Lent in kolikokrat manjši program lahko potem naredi Vladimir Rukavina?

 

Mitja Rotovnik

Nazaj na Novice