Neumoren glasbeni borec na Minoritih

Prvo ime afriške glasbe, južnoafriški trobentač Hugh Masekela bo nocoj ob 22.00 prvič nastopil v Sloveniji, zato je njegov koncert na Odru Minoriti Zavarovalnice Maribor res nekaj posebnega. Dobre volje in kljub 76 letom še vedno odlične forme se že veseli svojega prvega slovenskega nastopa. "Zaigrali bomo nekaj najbolj popularnih pesmi, ki jih ljudje po vsem svetu radi poslušajo in zapojejo z nami. Na primer "vlakovo pesem" Stimela, uspešnico Grazing in the Grass, Lady od Fele Kutija in Bring back Nelson Mandela. Kombinirali pa jih bomo tudi z manj poznanimi," je napovedal večerni repertoar.

"Imamo odličen bend. Skupina, ki nam sledi, ima vedno zelo težko delo," se je nasmehnil. V tej zasedbi igra približno pet let in pravi, da so se odlično ujeli: "skupina se je sprostila in vrhunsko uigrala, kar opažajo ljudje povsod, kjer igramo". Zvest ostaja svojemu afriškemu poreklu in kljub številnim glasbenim vplivom in miljejem, ki jih je doživel v svoji šestdesetletni karieri, pravi Masekela: "Igramo afriško glasbo, to je vse kar znamo. A mislim, da tako široko kombinacijo različne glasbe z naše celine, kot jo je pokazal le redkokdo po Miriam Makeba. Igramo stvari iz Konga, Nigerije, Južnoafriške republike, aktivistične pesmi iz časov boja proti apartheidu."

Stik z občinstvom mu je izjemno pomemben in tako vedno veliko energije vloži v komunikacijo s poslušalci ter jih spodbuja, da zapojejo z njim. "Glasbe ne delaš zase, ampak za ljudi. In če ti na koncu koncerta niso srečni, če niso nekaj odnesli, lepega spomina ali občutka, si tratil njihov čas. Ljudje sicer radi poslušajo vrhunsko glasbo, a se ob glasbi želijo predvsem zabavati, tudi malo humorja je zaželenega, zato se jim trudim dati oboje," je še dodal, za slovo pa nam namesto roke namenil kar prijateljski objem.

V desetletjih glasbene aktivnosti, ki so se začele leta 1954, ko mu je lokalni župnik podaril trobento, se je razvil v pravo glasbeno zvezdo. Bil je član prve južnoafriške skupine The Jazz Epistles, kjer je klavir igral Dollar Brand, kasneje znan kot Abdullah Ibrahim.  Svojo najbolj znano pesem Grazing in the grass je napisal leta 1968 in že v začetku sedemdesetih užival neprimerljivo mednarodno slavo in razprodal vse avditorije v ZDA. Obenem je bil zavzet borec za izpustitev Nelsona Mandele in njegova pesem Bring back Nelson Mandela, bring him to Soweto je postala vzklik borcev za svobodo.

76-letnik, ki je še vedno zelo aktiven na številnih nastopih po svetu in je izdal že okrog 50 albumov, je bogato glasbeno znanje pridobival pri največjih jazzovskih mojstrih. Leta 1960, ko je bil za 30 let prisiljen zapustiti domovino, je s podporo slavnega violinista in dirigenta Yehudija Menuhina prispel v glasbeno šolo na Manhattnu sredi zlate dobe newyorškega jazza. Vsak večer se je srečeval z glasbo velikanov, kot so Miles Davis, John Coltrane in Thelonious Monk, učil pa se je pod mentorstvom in ob podpori legend Dizzyja Gillespieja, Louisa Armstronga, Harryja Belafonteja in Miriam Makebo.

Sodeloval je s Felo Kutijem in igral trobento na nekaterih najzgodnejših posnetkih Boba Marleya. S svojo skupino je pred petimi leti otvoril svetovno prvenstvo v nogometu in v televizijskem prenosu dosegel rekordno število 500 milijonov gledalcev. Leto kasneje je bil gost skupine U2, Bono pa je sodelovanje z njim opisal kot enega vrhuncev svoje kariere. Aranžiral je glasbo na enem najbolj prodajanih albumov svetovne glasbe »Graceland« Paula Simona, lani pa prejel najbolj prestižno »World Music« nagrado – WOMEX Award. Tudi danes ostaja zvest borbi proti rasizmu in za priznanje afriške kulturne dediščine.

 

 

Nazaj na Novice