Veličasten folklorni večer v znamenju obletnic in nove lokacije

»Letos je poseben večer,« je svoj govor začel mariborski župan Andrej Fištravec in izpostavil novo lokacijo in zgoraj naštete obletnice. Tudi predsednica CIOFF Magdalena Tovornik je izrazila zadovoljstvo nad novo lokacijo: »Folkart se z vso svojo pisanostjo in znova vrhunsko izvedbo na tako pomembno leto dogaja v hramu mariborske kulture, kar nam je lahko vsem v ponos in veselje.« Tako sta glavna govornika pospremila sinočnjo otvoritev 27. Festivala Folkart v polni veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, nato pa so oder zavzeli folkloristi.

Po tradiciji so se najprej predstavili domačini iz Akademske folklorne skupine Študent in nato redni gostje na mariborskem folklornem odru iz skupine KUD Franc Ilec Loka/Rošnja, ki so znova predstavili plese in glasbo iz bogate ljudsko-kulturne dediščine dravsko-ptujskega polja. Po slovenskem uvodu, ki nas je med drugim popeljal tudi na tradicionalno ohcet, smo se preselili na celino Afriko. Pisana skupina iz zahodnoafriškega Benina nam je prikazala ples neba, dežja in božanstva strele, s katerimi so njihovi predniki priklicali tako potrebno deževje na svoja suha polja in vodnjake. In nas tako popeljali na začetek človeške kulture, izvirajoče prav iz afriških plemen, ki predstavljajo prve prednike vseh nas.

KUD Franc Ilec Loka/Rošnja

Po prizemljenem, umirjenem začetku pa je že nastopil prvi pisani vrhunec. Številčna folklorna skupina iz »levjega mesta« Singapur je prikazala dihjemajoč, energetičen in že skoraj akrobatski ples veselja, sreče in miru, nato pa so nas vrnili nazaj v preteklost na singapursko različico »Ezl eka«, kjer so fantje nekoč srečevali in osvajali dekleta. Tudi naši nekdanji jugoslovanski sodržavljani iz prestolnice BIH Sarajeva so se izkazali s številčnostjo, usklajenostjo in bogato koreografijo. Zanimivo je bilo videti, da so skupino sestavljali večinoma mladi, med drugim tudi celoten spremljajoči orkester, in da pokrivajo vsa narodna in kulturna področja folklorne tradicije BIH.

Benin

Še posebej je srce množici zaigralo, ko so na oder stopili karizmatični Panamčani. Pisano bogata oblačila, imenovana la coleira, značilno petje saloma, plesi, kot so la venesa in taborito ter vriski veselja in sreče so gledalcem gotovo pognali kri po žilah, noge pa so postale značilno nervozne, ko so morale mirno obsedeti na gledaliških stolih. Poljski zaključek, mešanica vaške foklore, podobne naši, in elementov ruskega kazačoka, pa je prijetno strnil kulture in veselja poln večer.

Bosna in Hercegovina

Panama

Folklorni festival FOLKART 2015 se nadaljuje vse do velikega finala v soboto, 4. julija na Trgu Leona Štuklja, kje in kdaj še lahko bogato folkloro sveta občudujete, si lahko ogledate tukaj: program Folkart 2015.

Nazaj na Novice