DRAKULA (CRO, ITA, SLO)
Po motivih romana Drakula Brama Stokerja
Komična grozljivka
Režiser: András Urbán
Igrajo:
Matevž Biber (Drama SNG Maribor)
Mia Biondić (Zagrebačko kazalište mladih)
Jurij Drevenšek (Drama SNG Maribor)
Davide Gagliardini (Fondazione Teatro Due, Parma)
Edvin Liverić (Zagrebačko kazalište mladih)
Gian Marco Pellecchia (Fondazione Teatro Due, Parma)
Nika Rozman (Drama SNG Maribor)
Lucija Šerbedžija (Zagrebačko kazalište mladih)
Mednarodna koprodukcija Drame SNG Maribor z Zagrebačkim kazalištem mladih in s Fondazione Teatro Due, Parma
Dramaturginja Kata Gyarmati, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, oblikovalka odrskega giba Anikó Kiss, oblikovalca svetlobe András Urbán in Tomaž Bezjak, skladateljica Irena Popović, oblikovalka maske Mirjana Djordjević
Stokerjevo raziskovanje transilvanske mitologije, romunske zgodovine in vampirjev je navdihnilo kultni roman Drakula (1897). Na prestol modernih mitov se je s krvjo, srhljivo lepoto zla in z neustavljivo erotično privlačnostjo ustoličil vampirski kralj noči. Njegova zgodba, ki nastaja v imaginarno-dokumentarističnem svetu med zavestjo (realizmom) in podzavestjo (nadrealizmom), odpira vrata v skrivnostno-privlačen svet onstranstva. Drakula ponuja mikavno bližnjico do večne mladosti oziroma do rajske večnosti, smrtnike obuja s krvavo ambrozijo in odpira vrata v uresničenje vseh prikritih fantazem, nečimrnosti, obsesivnosti, želja in ljubezni. Večne človeške nagone (ne)varno skriva pod omamno brezčasno zapeljivostjo. In Eros se še zadnjič preda Tanatosu.
Režiser o uprizoritvi Drakule:
Drakula poseduje svet, katerega vsebina elementarno ogroža eksistenco človekovega obstoja. Predstava se ukvarja s tistimi momenti, ki kljubujejo sodobni civilizaciji. Civilizaciji, ki v bistvu uničuje samo sebe. Prav tako ni nepomemben družbeni vidik vprašanja »kdo nam pije kri«, kdo je tisti, ki zatira človeška življenja. Človek je izkoriščan, človek je zlorabljen. Strah je groza, strah je resnica. Žanr grozljivke se uporablja za ljubko dotikanje z resnico. Strah je ovira pred svobodo. Prostituiranje s strahom je sladek pobeg pred svobodo. Drakula ni vhod v metafizično, Drakula je vhod v nečloveško. Pod vplivom nečloveškega postanejo človekova strast in njegove nečimrnosti in vsi naši aktivizmi samo sredstvo za bežanje pred istim, to je nečloveškim. Pričakujemo, da bomo prevzeti z veliko predanostjo in s spolno evforijo. Drakula in človek sta samouničenje. Ne glede na smer, iz katere krenemo drug proti drugemu, predstavljata oba – Drakula in človek – prekoračitev samega sebe. Uprizoritev iz navedenih elementov ustvarja posebno estetsko poetiko. Za uresničitev tega projekta se v procesu dela ustvarja poseben odrski jezik, ki temelji na vizualnosti, zvoku in posebnih prostorskih postavitvah akterjev uprizoritve, ki jo sestavljajo gibanje, geste in fizične akcije, vendar nikakor ne na način, kot to počne sodobni stilizirani ples.
Gledalce opozarjamo, da so v uprizoritvi prizori, ki vsebujejo goloto in eksplicitno spolnost.